Raznolikost žlahtnih kamnov in možnosti uporabe le teh v izdelavi nakita je neizmerna. Seveda v naravi kamne najdemo kot minerale, ki jim po navadi šele s pravilnimi tehnikami brušenja vdahnemo lepoto in sjaj, ki je značilen za kamne, ki jih uporabljamo za izdelavo nakita.
Diamant
Da bi lahko označili mineral kot žlahtni kamen, mora biti prozoren, dovolj trd in dovolj redek.
Diamant je mineral, ki v največji meri premore vse te lastnosti, zato upravičeno nosi naziv kralja žlahtnih kamnov. Njegovo posebno mesto med žlahtnimi kamni je razlog, da ga mnogokrat dojemamo kot mit. Ta mit, v povezavi z njegovo redkostjo, se izraža v visoki ceni diamanta.
Najbrž ne bomo nikoli izvedeli kdaj je bil najden prvi diamant. So pa leta 1905 odkrili knjigo staroindijskega filozofa, ki je živel 300 let pred našim štetjem, v kateri opisuje živahno trgovanje z diamanti, za katerega se je že takrat plačeval davek. Do 18. stoletja je bila Indija edini distributer diamantov.
V stari Grčiji so kamne, ki so jih prinesli iz daljnih dežel označevali tudi kot ˝z neba padle okruške zvezd˝ ali ˝na zemljo padle solze bogov˝. Zaradi njegove trdote so diamant imenovali tudi ˝adamas˝, kar je pomenilo neukrotljiv. Iz besede adamas, je kasneje izšlo tudi današnje ime diamant.
Lesk diamantu, kot ga poznamo danes, dajejo načini brušenja, ki so se v zgodovini spreminjali. Največ leska iz diamanta dobimo pri načinu briljantnega brušenja, kjer imamo pri okroglem kamnu 24 brusnih plošč (fazet) na spodnjem delu kamna in 32 na zgornjem delu kamna. Seveda je to zelo poenostavljen opis brusa, ki naj zadovolji povprečnega ljubitelja nakita.
Vrednost in stanje diamanta opisujemo s tako imenovanimi 4 C:
- Carat – teža
- Colour – barva
- Clarity – čistost
- Cut – brus
Skupek teh lastnosti določa vrednost, oziroma ceno diamanta.
Vsekakor svetujemo, da diamante kupujete pri juvelirjih, ki jim zaupate. Prav tako pa svetujemo, da se pred nakupom diamanta pustite podučiti o kvaliteti diamanta, ki vam ga ponujajo, da vam bo jasno, zakaj lahko imajo diamanti enake teže (v karatih) v dobri kvaliteti tudi nekajkrat višjo ceno od tistih slabših.
Seveda tudi močno odsvetujemo nakup nakita z večjimi diamanti po internetu iz neznanih virov. Izkušnje kažejo, da se to redkokdaj konča dobro za kupca.
Korundi
Predstavnika korundov sta:
- Rubin – kamen, ki ga najdemo v različnih tonih rdeče in ga v naravi najdemo od prozornega do neprozornega
- Safir – v naravi ga najdemo v modri barvi, ki je v nakitu najbolj pogosta, prav tako pa v roza, oranžni, rumeni, zeleni, vijolični, črni.
Pri korundih je pomembna tudi njihova trdota, ki je na Mohsovi lestvici trdote označena z 9.
Le diamant, kot najtrši material v naravi, je označen z 10.
V praksi to pomeni, da korundi zaradi svoje trdote, dolgo ohranjajo svojo lepoto in se leta uporabe na njih ne poznajo.
Berili
Najbolj tipična predstavnika berilov sta:
- Smaragd – lahko je smaragdno zelen ali rumenkasto zelen
- Akvamarin – bledo moder do temnomoder in modro zelen
Razen teh dveh, sodijo v skupino berilov še:
- Žlahtni beril
- Krisoberil
- Špinel
- Topaz
To so kamni trdote okrog 8 po Mohsovi lestvici z zelo širokim barvnim spektrom.
Druge, a ne manj pomembne skupine so:
- Granati
- Turmalini
- Spodumni
- Kremeni
