Skupna značilnost plemenitih kovin je, da korodirajo v zelo omejenem obsegu ali pa sploh ne. Kot take se že stoletja uporabljajo za izdelavo nakita, posode in jedilnega pribora, v novejšem času, pa skupaj s paladijem, tudi kot industrijske kovine.
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au (latinsko aurum). Odkrili so ga na Srednjem vzhodu 6000 let pr.n.št. V čisti obliki je svetla, rahlo rdečkasto rumena, gosta, mehka, lahkokovna kovina. Pojavlja se v elementarni obliki kot kepe, zrna, v skalah in naplavinah.
V nakitu ga zelo redko uporabljamo v čisti obliki, saj je premehek za obdelavo in nošenje. Zato zlato legiramo, kar pomeni, da ga mešamo z drugimi kovinami. S tem mu povečamo trdoto in na nek način rumenemu zlatu določimo tudi barvo. Barvo določimo z razmerjem primesi, ki jih dodamo čistemu zlatu. Zlato rdečkaste nianse, ki je priljubljeno na Bližnjem vzhodu, Turčiji in na Kitajskem, v deležu primesi dodamo večji del bakra in manjši del srebra in ostalih svetlih kovin. Pri niansi zlata, ki je običajna v Evropi, je delež bakra v primeseh približno 30%.
V drugi polovici prejšnjega stoletja je kot material za izdelavo nakita postalo popularno belo zlato. To zlato dobimo, ko čistemu zlatu primešamo izključno bele primesi. Nekoč sta to bila srebro in nikelj, danes pa je nikelj spoznan kot alergen in kot tak v Evropi prepovedan za izdelavo nakita. Nadomestil ga je paladij, ki pa ima neprimerno višjo ceno. Ko izdelamo nakit iz belega zlata, ima ta še vedno rahlo rumenkast odtenek, ker vsebnosti čistega zlata, ki je rumene barve, z dodajanjem belih kovin ne moremo čisto prekriti. Zato kot zaključek izdelave nakit rodiniramo. To pomeni, da z galvanskim postopkom kos nakita prevlečemo z belo kovino rodij, ki da zlatu to tipično barvo belega zlata, obenem pa mu da tudi večjo površinsko trdoto, kot jo ima samo zlato.
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (latinsko argentum). Je mehka, bela, sijoča kovina, ki ima med kovinami največjo električno prevodnost, toplotno prevodnost in odbojnost. Najdemo ga v zemeljski skorji, bodisi v čisti, elementarni obliki, bodisi kot zlitino z zlatom in drugimi kovinami.
Iz davne zgodovine ga poznamo kot plačilno sredstvo, uporabljali pa so ga tudi za izdelavo nakita, posode, jedilnega pribora. Danes se uporablja tudi v sončnih zbiralnikih, električnih kontaktih, premazih za okna, kot barvilo v vitražih in na mnogih drugih področjih.
V današnji proizvodnji nakita tudi srebro pogosto rodiniramo. S tem mu damo trdoto in preprečimo korodiranje oziroma oksidacijo, ki ji je srebrn nakit podvržen bolj kot zlat.
Platina
Platina je kemični element s simbolom Pt (latinsko platinum). V naravi jo najdemo samorodno, vsebujejo jo pa tudi nekatere nikljeve in bakrove rude. Uporablja se v čisti obliki ali v spojinah s paladijem, rodijem, rutenijem, volframom, nikljem.
Tudi platina je kot plemenita kovina odporna proti koroziji. Zanjo je značilna tudi obrabna obstojnost pri visoki temperaturi. Uporablja se za izdelavo nakita, zelo pomembna pa je tudi za izdelavo katalizatorjev, za čiščenje avtomobilskih izpušnih
plinov.
Platina ima kot material za izdelavo nakita nekoliko drugačne lastnosti, zato zlatar v tem primeru potrebuje neka dodatna znanja. Predvsem pa zahteva spajanje platine neprimerno višjo temperaturo, kot pa spajanje zlata in srebra. Tudi specifična teža platine je precej večja kot pri zlatu in srebru. Prav tako moramo omeniti barvo nakita iz platine, ki je nekoliko temnejšega odtenka, kot pri srebru in belem zlatu.
